Slišal sem za koprneče jezuite,
ki so z zlatom neizmerno bogateli.
Mrtvi Maji. Piramide. Strel! Ubijte!
In pobili so jih, mrtve Maje, streli.
Goya jih je slikal, žrtve, bele žide,
take, ki stoje, četudi ne bi smeli.
Pa so kakor mrtvi Maji s piramide
odleteli. Mrtvi Maji. Stari streli.
Kdo sploh danes ve za Španijo? Nihče.
Včeraj jaz konkvistador in ti dekle.
Maja! Maja. Jaz, nihče? Francisco Goya
pa skoz slike hrepeni, bodri, obsoja.
Slikal bi te golo, ko ležiš pred mano.
Indijanko skozi djunglo v smrt pregnano.
Peter, lepooo!
Razmišljajmo malo ... <3
lp Marija
Čudovit sonet o pozabljenem imperiju!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!