Vedno se gre zares

vedno je usoda

na preži

nasmeh zbriše

takoj

ne odlaša

skraspa ga

kakor lačna

s kruhom

po zmazanem krožniku

odnaša nasmeh

dveh v pogledu

ki ni več iskren

eden gleda proč

išče drugačen obraz

drugačne oči

z drugim imenom

v očeh skrivaš

kar bi rada

da rečeš

da si iskren

brez šahiranja

na mračnem

bojnem polju

nocoj spiš

sam

tvoj drugi del

se sprehaja

in čudi

okoli hladnih rok

v samotni ednini

vem

da ti je težko

IŽ-lev