Sonet št. 88
Rad bi spet čutil pomlad,
veter, ki listju da zven.
Rad bi objel, imel rad.
Rad bi bil znova zelen.
Slišal bi čričke, prasket
kresov nad staro vasjo.
Slišal bi nežni šepet
noč za nočjo, za nočjo…
Danes šepet je glasàn,
veter brezslišno polzi.
Vsakič naznani se dan
že s prvo noto noči.
Slišal bi noč osorej.
Stopil nazaj, ne naprej.
Milozvočno! Lepo!
lovrenka
Peter, res si pravi mojster.
Všeččč (*_*)
lp Marija
Nejlepša hvala obema za lepo vzpodbudo.
LP
Peter
Super, zanimiv ritem, na 7 zlogov zožan sonet. Tema pa kot ponavadi pri tebi - zgodba, ki nas kar potisne v medprostorje, kjer so želje in hrepenenja, ujamemo jo lahko kot čisto sporočilo ali ekspresijo, močno nostalgijo po pomladi in toplem, čeprav zime niti bilo še ni ... ;)
Hvala lepa Lidija. Če ti gretje ne dela, je lahko tudi sedaj mrzlo :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 20. 01. 2019 ob 12:49
- Prebrano 570 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 162.54
- Število ocen: 8