Nič

Britof ni samo kup sveč in tekma
keri bo gorše gr naredo
črez sveče šepetajo štorije
iz vsake cote zemlje
pod kero ni ostawo nič

 

ob grobu sm
micen ptič tk čudno žawostno zapoje

 

Mama, zaka un stric držijo fano štk postrani

 

Ker je to čast
kero kaže tvojmu dediju
oblast kere ni hotu
zato je šou u hosto
in mislo da bojo spremenli svet

 

Meni je dedi reko
da je biu mwad pa tumast
pa da je teda vervo da bo ziher prav
js sem zdaj star ko on v cajtu vojske
pa sploh ne vem ka očem

 

Sine, človek zmerom oče tisto kerga nima
včasih ni blo nič drugač

 

Pol mam js vse al pa ne vem
za reč kera bi mi ka pomenla

 

Zemla se skotali na truglo
sklonim se h grudi da jo vržem za kostmi

 

moj sin gleda v črno prst
in noče mazat rok zarad navad

 

za nama raja meče rože na hrastov pokrov
kkr ob svobodi
ko je naš ata menjo puško
za kladivo zravn plavža
in udriho v istem ritmu
bodi bodi bodi

 

je zaj svobodn se vprašam
pogledam v zibaje cipres
micen ptič tk čudno žawostno zapoje
in hoje na tarbližnem hribu so sklojenih vej
kkr hrbtenice

pi - irena p.

pi - irena p.

Poslano:
19. 01. 2019 ob 20:49
Spremenjeno:
19. 01. 2019 ob 20:50

nekako tako :

Pokopališče ni le mnogo sveč in tekmovanje

kdo bo lepše uredil gomilo

preko sveč šepetajo zgodbe

iz vsake krpe zemlje

pod katero ni ostalo nič

 

ob grobu sem

majhen ptič tako čudno žalostno zapoje

 

Mama, zakaj držijo stric zastavo tako postrani

 

Ker je to čast

katero izkazuje tvojemu dedku

oblast ki je ni hotel

zato je šel v gozd

in mislil da bodo spremenili svet

 

Meni je dedek rekel

da je bil mlad in neumen

in da je takrat verjel da bo sigurno prav

zdaj sem star kot on v času vojne

pa ne vem kaj hočem

 

Sine, človek zmeraj hoče, česar nima

včasih ni bilo prav nič drugače

 

Potem imam jaz vse ali pa ne vem

za stvar ki bi mi res nekaj pomenila

 

Zemlja se skotali na krsto

sklonim se h grudi da jo vržem za kostmi

 

moj sin gleda v črno prst

noče si umazati rok zaradi običajev

 

za nama raja meče rože na hrastov pokrov

kot ob svobodi

ko je naš ata menjal puško

za kladivo ob plavžu

in udrihal v istem ritmu

bodi bodi bodi

 

je zdaj svoboden se vprašam

pogledam v zibanje cipres

majhen ptič tako čudno žalostno zapoje

in jelke na najbližjem hribu so sklonjenih vej

kakor hrbtenice

Zastavica

goričan

Poslano:
19. 01. 2019 ob 23:14

odlična narečna pesem, nisem pa uspel razbrati v katerem narečju je napisana

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
20. 01. 2019 ob 09:29
Spremenjeno:
20. 01. 2019 ob 09:30

Hvala, goričan

Narečje pa je Koročšina iz slovenske zgornje Dravske doline


lp

pi

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
26. 01. 2019 ob 11:41

Ljudje še govorijo narečje, ob grobovih, ko so povezani na čudno žalosten način ... a je tule zatipk: takrtat?

Lp, Ana

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
26. 01. 2019 ob 17:24
Spremenjeno:
26. 01. 2019 ob 17:25

je, zatipk,,,kako fajn beseda :)  hvala za najdeno, me je zdaj našla koroška beseda za takrat

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
26. 01. 2019 ob 18:46

Čestitke k pesmi, zapisani v narečju,

Ana

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
27. 01. 2019 ob 08:30

Hvala, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 19. 01. 2019 ob 18:00
  • Prebrano 239 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica