Tvoja

je napisal

in drobne črke

so dobile lastnika

misli, kamor potujejo

drobne besede

spletene v krču

s počasnimi gibi

in si iščejo oprijem

kamor bi varno legle

morda zahajava

ali pa imava čas,

ki nama bo odpirl vrata

in ponudil dom

na zahodu

kjer domujejo 

pregorele duše

in upajo na večnost

ker to edino imava

nisem tvoja

me pikne v oči

beseda, ki je ni,

ki noče biti več prisotna

in  ne kliče več po lastniku

in bela pot snega

ki nima stopinj

še vedno ponuja

sanje za novi dan

pišem tišino

zaprtih ust

mi ne boš iztral

misli

ne mene,

ne tvoja.

IŽ-lev