
Prvi svetlobni prameni -
poljub s Klimtove skodelice.
Sopenje dveh izhlapi v brezvetrje
in za sabo pusti nanos
na večkrat prepleskanem stropu.
Odluščim prvo plast;
deblo trdoleske se oklepa korenin.
Nadaljujem zaprtih oči:
pesem lastovic izzveneva.
Naprej grebem v oplesk:
v poteze zanesenosti se plazi mrak.
Globlje noht ne seže,
preveč je nakopičenih plasti.
Prehajanje v globino, čez vse tanke nanose, čez vse, kar je zaznamovalo življenje ... čestitke,
Ana
Presenetljivo, koliko plasti se ( hočeš nočeš) naloži tekom življenja in nekatere je prav težko spraskati. Ja, se prej polomijo nohti. Čestitam za uspešno luščenje.
lp Marija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!