Prvi svetlobni prameni -
poljub s Klimtove skodelice.
Sopenje dveh izhlapi v brezvetrje
in za sabo pusti nanos
na večkrat prepleskanem stropu.
Odluščim prvo plast;
deblo trdoleske se oklepa korenin.
Nadaljujem zaprtih oči:
pesem lastovic izzveneva.
Naprej grebem v oplesk:
v poteze zanesenosti se plazi mrak.
Globlje noht ne seže,
preveč je nakopičenih plasti.
Prehajanje v globino, čez vse tanke nanose, čez vse, kar je zaznamovalo življenje ... čestitke,
Ana
Presenetljivo, koliko plasti se ( hočeš nočeš) naloži tekom življenja in nekatere je prav težko spraskati. Ja, se prej polomijo nohti. Čestitam za uspešno luščenje.
lp Marija
Hvala obema.
in lep dan
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!