pod kožo sem praznina
ujeta v lobanjo rinem ven
praskam, kar sem kot človek pozabila
šla bi
a polja pod meglicami so lepa
in zgodnje jutro, ki spolzi na sedla gor
drevesa, ki pojo pod skorjami vse pesmi vod
so moji bratje, sestre
kako naj grem
odtrgam kožo od tvoje topline
če je v dotik leglo nebo z vsemi psalmi o ljubezni
in znam pripev
vse kar nisva
je le odmev plesa bogov s sabljami, rapirji
objemi me in drži
dokler se ne spusti mačeta
in obvisim na popkovini matere vsevedja
vzeta
iz naju
odtrgam kožo od tvoje topline
če je v dotik leglo nebo z vsemi psalmi o ljubezni
in znam pripev
Veleban je tvoj izričaj, a pjesme su ti vječnost. Bravo Pi.
ujet v silnost
v njej ostajam
negiben
nem
Maja, Lean, Igorj <3
hvala za vse lepe komentarje
objema vas
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!