in spet bi
sonce se potaplja za rob stepe
še je vročično kakor Ana
ob prvem plesu z Vronskim
zadnji žarki ležejo med trave
kot na tire
mužik spet poje z zemljo
plug obrača pepel zgorelih
ki ga prinašajo vetrovi
od nekdaj
zmeraj
le kdaj pa kdaj se zataknejo
v bele kosti ob črnem morju
ki bi hotele nazaj
do prvega valčka
k nemiru prvih pogledov
do zahoda
v katerem se lesketa rosa
ker se je v njej ogledalo sonce
Lepo, nežno, lirično ... ♡
(mogoče sta kriva A&V)???
Vse lepo in z navdihom v 2019, ti želim, draga Irena.
lp Marija
Hvala, draga Marija, tudi tebi in tvojim vse dobro <3
*
ja, krivo je tisto, kar pride med Ane in Vronske ;)
Objem zate
ko te berem
bi bil rad
z zadnjimi žarki
obsijana trava
na robu stepe
igorj <3
vsi smo, eni še rosni, eni ne ;)
Tudi mene se je pesem dotaknila, le tale verz premišljujem:
plug obrača pepel pregorelih
Si mislila zgorelih (?)
Lp, Ana
Pozdravljena, Ana
Ja, zgorelih....ja :)
hvala
Čudovit preplet naravnega in umetniškega (Ana in Vronski), izjemna atmosfera, čestitke,
Ana
Hvala od srca <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 01. 2019 ob 20:31
- Prebrano 688 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 361.13
- Število ocen: 20