možeš skočiti odozgo
sa svog sprata ili vrha zgrade
znajući da dole ima
ko da te dočeka uvek
tu su dve mačke koje se ližu
iz potrebe možda ugledaš
gornje dugme sa zimskog kaputa
bezuspešno što si tražio
tri zime zaredom
po stanu i dok slobodno padaš
možeš izbrojati sve prazne
flaše od piva iz zaboravljene gajbe
pored zida ispratiš žuti
trag što se još puši
za davno izgubljenim psom
koji se olakšao
na sve to možeš dodati
opuške i žute i bele
i bez filtera i dok zuriš
nesmetano u spavaće sobe
svojih suseda sve vreme
mislićeš kako
opet ćeš zakasniti
kad najzad stigneš
na vreme nećeš videti
da proleće dolazi bez voznog reda
i kako treba
s udenutim pupoljkom dženerike
u rever tvog mračnog dvorišta
Pesem, s katero drvimo kot drvi opazovani p. s. in vse, kar se in česar se ne zaveda ... kot v počasnem posnteku, pa še vedno šine mimo ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!