- - - (Nihče ne gleda)

Nihče ne gleda.
V kotih pokrajine se zbira megla.
Objema mi gležnje in sili višje proti kolenom.
Vse dokler ne preseže oči.
Zlepi lase.
Na kožo hrbta vžge gomazenje.

Sonce je ostalo nizko na drugi strani.
Tukaj nihče ne čuti njegove toplote.
Januarska zmrzlina ničesar ne obljublja.
Spanje.
Tišina.
Zato nihče ne sliši.
Zvon je predaleč.
V odmaknjeni razpoki časa.

Sem to še jaz?
Roke in noge so škripajoč stroj.
Dihanje je avtomatično,
izdih onesnažuje atmosfero.
Nadzornik ne pride mimo,
da bi ponastavil ventile.

Nihče ne gleda,
nihče ne sliši hropenja.

modricvet

lovrenka

Poslano:
05. 01. 2019 ob 18:57

Pravo januarsko vzdušje, ko je sonce nizko in ne obljublja ničesar.

lp

lovrenka

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
09. 01. 2019 ob 16:33

Dobra, prepričljiva tako v simbolnem kot pripovednem smislu (dramaturški potek).

Uh, pomislim: ne zanašajmo se na nadzornika, le na lastne vdihe, naj nam prečistijo ventile ;)


Lp, lidija

Zastavica

modricvet

Poslano:
09. 01. 2019 ob 18:04

Lidija, hvala!

Lahko je mišljen tudi notranji nadzornik, ki se včasih potuhne in noče pomagati.


LP, mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 04. 01. 2019 ob 11:55
  • Prebrano 151 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica