Kaj je, babi?
Seveda je to tvoja soba.
Poglej desno, na steni je ena ura, in
zdaj poglej levo, je druga ura.
Saj veš, kaj sem ti rekel?
Ko vstopiš v sobo, ki ima obešeni dve uri,
je to tvoja soba.
Si šla sama na zajtrk?
Pozabila sem in potem sem
slišala, da me kličejo.
In tista gospa – ne spomnim se že, kdo je ona – je rekla,
da bom šla na neki zaprt oddelek.
Prosim, ne dovoli jim, da me zaprejo!
Babi, pomiri se, vse bo v redu,
nihče te ne bo zaprl!
Še vedno nisem prepričana, da sem v svoji sobi.
Tukaj je zdaj samo ena postelja in moja potovalka.
Tvojega očeta pa ni.
Babi, saj veš, da je umrl.
Vseeno bom po kosilu odšla od tukaj.
Nikamor ne boš šla, me slišiš!
Nimaš ne dokumentov ne denarja.
Nič nimaš!
Samo k njemu bi rada, ker
obe uri kažeta narobe.
Kako preprosto ganljivo! Samo nekaj drobnih stilističnih popravkov:
namesto "je to tvoja soba" raje "veš, da si v svoji sobi". Namesto "ne spomnim se že, kaj je ona" "ne spomnim se več, katera". "Nič nimaš" lahko ostane, ker gre za pogovorno rabo, je pa lepše "ničesar", "kajti" pa ti odsvetujem, ker je preveč papirnat, veliko bolje bi bilo "ker". Aha, v naslov pa bi vsekakor napisala "ničesar"
Da nimaš? O, pa imaš - res lepo pesem! Sara
Sara, hvala za sugestije.
Ujela sem telefonski pogovor, kje
sin tolaži dementno mamo, ki je v domu, da je v svoji sobi, zato sem napisala - seveda je to tvoja soba.
Mama se ne spomni , kaj počne ta ženska? Je to zdravnica, glavna sestra, čistilka.. Mogoče bi bilo bolje, če napišem kdo je ona ?
Nič nimaš, bi pa vseeno v tekstu pustila, ker ti ljudje na koncu res nič nimajo, v naslovu bom pa popravila, ker je praviš lepše.
Kajti bom zamenjala, ker si se poglobila in mi polepšala pesem.
lpb
Okej, fino, potem pa samo dodaj "seveda", se pravi "je to seveda tvoja soba". Da, tudi "kdo je ona" štima. "Kajti" ko bo "ničesar" še v naslovu, podčrtava:), z veseljem, Sara
Čudovito ganljiva pesem, ki v naslovu sicer pravi, da "na koncu nimaš ničesar", a ima bralec od nje veliko več kot samo marsikaj. "Ko vstopiš v sobo, ki ima obešeni dve uri", se znajdeš v pesniškem brezčasju in ne v spominski blodnjavosti, iz katere ni izhoda, ker "obe uri kažeta narobe". Najgloblje stvari so najpreprostejše, samo globinski uvid je potreben, pa imaš, če prafraziram naslov, na koncu vse, Sara
Ja, na koncu nam ne ostane nič tuzemskega, še pokvarjena ura ne. Pa če se tega zavedamo ali pa če smo potopljeni v svoj svet na poti v onstranstvo.
LP, mcv
Sara, hvala za lepo in dobro analizo in podčrtanko.
Modri cvet, hvala za dotik.
lpb
Branka, v tebi je srce, ki greje, tudi če je včasih otožno.
Čestitam ti za podčrtanko.
Lp, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!