na dušek se zavrti soba
med rjuhe
ob brenkanju poči struna
ko ji brundam Kreslina
čez tisoč let
in še vedno brez orgazma
zbudiva se ob na stežaj
odprtih vratih zaradi ljubosumne
cimre
izmenjava slino v slovo
cigaret na mrazu
in potem gre
čez pet let se srečava v Lidlu
obrneva stran
vsak od naju ujet v svojo verzijo dogodka
nedokončanega in instantnega
jutro je vzelo spomin
ostal je samo prah
in vzorec ožgane kože
Spomin, ujet v pesem, tokrat manj razpršene med neštete misli in podobe ... čestitke,
Ana
Huala se pod miza vuala. Huala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!