Evo mene!
Mislim, da sem se preveč zadrževal na prejšnji strani,
zato je namreč tudi ostala povsem prazna.

V prevelikih prostorih se ne znajdem najbolje.
Meni mora nekdo stopiti na prste, da ga opazim.

Zrak se mora razredčiti, popiti vso maso, da se duh
lahko prosto giblje, odtava v druge sobe ...

npr. kaj imamo tu? nekaj knjig, staro železje iz Kalabrije,
enega Groharja in Mušiča brez okvirja, brez certifikata,
zato ti o njem ne morem kaj več povedati.

Pesnikov duh ni omejen na rojstno hišo in domače bližnje,
temveč lahko razširi svoj vpliv tudi na delavce, kmete

in celo druge duhove ter jim vcepi poslušnost; namenjen,
da postane izložba njihovega zadovoljstva.

Lahko pa ne obišče nikogar ali pusti le majhno,
na robu prepognjeno sporočilo, kar pomeni,

da se je zglasil tu osebno, a ni našel nikogar.
Ni pa on prevrnil mleka, muca ga je.

Borja