smrt skriva ruke
u skutima zemlje,
a ti opet ne postojiš
iscrpljuju me ove godine
bez tebe
krošnje su im
predugo zelene
i previše je trudnog vremena
ja jesam rodila tebe,
ali ti svejedno ne postojiš
najdraža,
kosa u koju skrivam
svoju samoću
od bijeloga inja
(bijelo jeste zaborav,
ali opet,
nit' u njem’ ti ne postojiš),
je li to tvoja kosa
ne znam, najdraža,
više ne znam
ni zašto je tvoja raka
mirisna od crvene smrti
koja nikako da dosahne
smijem li ne postojati
s tobom
smijem li otkopati
tvoje ruke iz zemlje
i prekriti vjeđe
mirisom tamjana
smijem li,
najdraža
~mojoj najboljoj prijateljici~
Predivna pjesma. Izvrsno.
Draga Nikita, dotaknila se me je tvoja "najdraža marijan".
Čestitke k res lepi pesmi, prežeti z globokimi občutji.
Z lepimi pozdravi,
koni
Na "talasima" stvaralaštva Leonarda Cohen-a... Bravo!
Lp, Milen
"nikita"
Tudi če ne najdem besed, ti povem …
Ljubezen v Smrti,
ljubljena v Smrti,
živeča v Smrti,
noseča svojo Golgoto
do Smrti …
Pozdrav
v belo ogrnjena slana
rojena v smrti
iz ljubezni
uuufff malenaaaaaaa...predobro, prebolno ..preeeee oduševljena sam !!!!!!
Vesna
Pa jesmo rekli da nećeš nestajati, Vesna A. M.? ;)
Hvala, najdraža!
Ma rekli smo al kad sam ti ja neposlušna!!!!!Duga priča ali jednom ti je ispričam !!!! Volim te i sretna sam kad vidim da je nekome stalo !!!
Dotaknila se me je ta prelepa, boleče nežna pesem ♡ draga.
lp Marija
Vesna A. M., da vidiš kad ja laso bacim s mora posred ravnice i ulovim te, odmah se transportiram do tebe na domaću papicu. Nema šansone da ćeš opet nestati. (⊙_⊙)
Marija moja, hvala ti. Tvoje srce razumije.
urednica
Poslano:
01. 01. 2019 ob 11:04
Spremenjeno:
01. 01. 2019 ob 11:05
Ganljiva pesem, ki na svojstven način polaga timijan na zaprte veke, ivje na lase tistih, ki so nas osmišljali, ko so bili z nami in jih oživlja ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!