Pozdravček,

pesem mi je všeč, bi pa razmislila še o nekaterih malenkostih:

Po pobočju se spustim   / Spustim se po pobočju (nezaznamovan vrstni red besed)

misleč da je bližje

nepreviden zaradi nelogičnega hitenja  neprevidno hitim

se oprimem za staro suho vejo

seveda poči in telo začne drseti v globino

zaradi strmine in moči gravitacije so roke prešibke

pospešujem z 9,81 na mojih 80 kg

listje mi nese mimo oči

preblisk na naše otročarije

ko kamne smo valili v prepade  / ko smo kamne valili v prepade

tako tudi mene odbije čez steno v zrak

sunkovito dosežem tla

bolečina je šibkejša od adrenalina

pogledam nazaj na začetek iluzije bližnjice

prijatelj priteče in me zaskrbljeno potreplja

sezujem težke pohodne čevlje iz s potolčenih nog

gleženj se napihuje in spreminja barvo

vse ostalo se že nasmiha sreči

cigaret iz škatlice se prižge

skozi dim iz ust valeči

se napetost umirja

gozd ponižno zapustim po vseh štirih

Lp, Ana

Hvala lepa.

In hvala za popravke.

Neprevido hitenje dostirkrat pripelje, do nesreč in posledično slabe volje.

Z tem popravki je pesem boljša. Hvala

Izkušnja padca v pesmi je ravno prav detajlno opisana, da lahko deluje kot spomin, opomnik in hkrati tolažba (skupaj s p. s. se poberemo) ... čestitke,

Ana

hvala