Jesen
Jutro me nariše megleno.
Umijem si obraz in odprem oči.
Listje me napiše rumeno.
Zasijem.
Vrabci me razpršijo
in komaj se znova zberem.
Škorenj me naredi blatno.
Še dobro, da odide.
Veter izbije iz mene
neposlušne želje.
Sonce me povsem izsuši.
Še zacmokati ne zmorem več.
Dež me znova odžeja,
napijem se življenja.
Nebo me pobarva modro.
Slika deklice se odbije od površine.
Večer me izkleše v kristal.
V nemi led.
Čudovito, samo droben popravek: "umijem si obraz" - glagol je povraten. In vprašanje: zakaj ima "zacmokati" naglasno znamenje - kak poseben razlog? Se bereva, Sara
Poslano:
27. 12. 2018 ob 17:58
Spremenjeno:
27. 12. 2018 ob 18:00
Sara, hvala za komentar in predlog.
Naglas, ker bi lahko kdo naglasil na 'o', kar pa meni ne bi bilo všeč. No, saj ga lahko tudi izpustim.
Se ti zdi, da je brez 'si'-ja kdo mislil, da umijem obraz nekomu drugemu?
LP, mcv
Fino, naglas ni potreben, ker je pravilen samo naglas na a.
Skratka: čudovita pesem, ki pozunanji tudi bralčevo notranje razpoloženje, ga prebudi, "nariše", "napiše", izbije iz njega "neposlušne želje" in ga "odžeja", da od zadovoljstva "onemi". Naj odidejo vsi škornji, zaradi katerih si blatna - tudi bralca se niso dotaknili, Sara
Pohvala za pesem in za Sarin komentar.
Čestitke
lpb
Hvala, Sara, za pohvalen komentar.
Tudi tebi, Branka, hvala za čestitke.
LP, mcv
In ponovoletna hvala obema dekletoma! Vse dobro, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 20. 12. 2018 ob 09:57
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 224.85
- Število ocen: 10