Kako verjeti v obljube,
ki niso bile izgovorjene
kaj šele podpisane s krvjo?
Je takšna vera razbito steklo,
katerega koščke pobiraš do smrti,
dokler med njimi ne obležiš
slep od mavričnega sijaja?
So zgodbe o vzhodnih deželah
samo glas razočaranja?
Kaj je tisto,
kar vedno šepeta o tem,
da so pravljice resnične
in odriva tvojo roko s tebe,
a se nikoli ne pokaže tvojim očem,
nikoli ne zapleše po tvojih žilah?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barbara Premužić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!