Rad bi se olupil, kot kača in zamenjal  novo kožo,

Nov začetek, nov dan, novo upanje,…

Ampak znova in znova v krogu se spotikam, vrtim in vrtim se, vrat ne najdem.

Težka je ta obleka, ki jo sovražno nosim, to nisem jaz, ta odsev v ogledalu ni moj, ne poznam ga, nočem ga…preziram ga.

Ooo, ko bi le lahko se slekel in v novi podobi zablestel, kar vem da sem lahko, kar vem da mi je namenjeno, usojeno.

Mir in tišina bi me krasila, v pogledu razcvetela, a kaj, ko kot vulkan, ki čaka na izbruh uničenja moje je srce, ne more iz obleke, saj postala je del njega.

daddy