Moja mati visi na stropu
Morala bi biti v postelji
Jok komaj rojenega bitjeca
Pogoltne tišina
Še en otrok
Še ena punčka
Še ena kurba doda njegova mati
Še ena kurba misli on
Na stropu je luč ki skoraj nikoli ne dela
V temi živali dobro vidijo
V temi deklice iščejo stikalo
Rokice žarijo od sledov usnjenega črnega pasu
Boleči prstki pokrivajo glavo
Kurbe nimajo hipofize
Noč hlipajoče pozdravi jutro
V katerem deklica prosi volka
Naj požre njeno babico
Globoka pesem, mi da misliti. Da, je treba narediti rez, tako gre, brez obračanja nazaj, in vračanja.
Branka, lep dan tebi in tvojim.
Lep pozdrav, Saša
Pozdravček, izjemna bolečina, krivica in tradicionalno vedenje je v tej pesmi. Morda bi zamenjala naslov? Sprašujem se, kako bi delovala pesem brez začetne razlage (kdo je on in kdo ona?).
Lp, Ana
Sašo in Marija hvala za dotik.
Ana, naslov res ni dober in uvodni začetek je odveč. Popravila sem in sem ti hvaležna.
lpb
Izjemno dobro si jo umestila ... pesem, ki priča o številnih (ne tako davnih) poporodnih zgodbah, ki so punčke uvrstile med manjvredna bitja že ob rojstvu ... čestitke,
Ana
Ana, hvala. Vesela sem podčrtanke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!