Pri tebi je altruizem, družbenost, kritičnost, dobronamernost čutiti tudi vsak dan na Pesem.si. Z nami si kot urednica že od 2009 in mnogim si pomagala na njihovi pesniški poti; ne le da opravljaš delo urednice (pregledovanje in izpostavljanje pesmi, izbori na portalu in za zbornik), tvoje delovanje je zelo bogato tudi kar se tiče mentoriranja, zlasti pri pesnjenju v formi, ki ga tudi sama zavidljivo obvladaš. Mi smo ti neizmerno hvaležni, da vztrajaš z nami, čeprav ti tega nikoli ne bomo mogli poplačati. In pogosto nas razveseliš z oblikovanjem novih in vključevanjem v različne delavnice, ki potekajo na forumu. Pri tebi imam res občutek, kako pomembno za pesniški razvoj je tudi preigravanje izrekanja / iskanje izrazja v pesnjenju.

Lidija, se strinjam s tabo (in še marsikdo bi se ti pridružil) - tudi jaz sebe težko poslušam - ampak mi te pa radi, tako da - preskoči posnetke, če ti niso všeč ;) Meni se zdi imenitno, da te danes lahko tudi malo vidimo in slišimo poleg dopisovanja ;)

Ampak Gregor mi je poslal še en link iz Knjižnice Kranj ...

O, hvala, Ana, še nekaj, česar še nisem videla :))) 

Hvala za te lepe besede. Na portalu pesem.si sem rada, ko imam minutko časa, sem vedno gor. Prav nikoli ne delam pod prisilo.

 Bi se pa še enkrat rada opravičila vsem, ki se jim zdi, da sem v svojih komenrarjih preveč direktna in ne znam zavijati v vato. S tem se prihrani veliko časa, napredek pri članih je pa očiten ... :)

Meni so bili izjemno blizu in všeč tudi tvoji haikuji. Ne pozabimo pa še na tvoje pesmi v prostem verzu - če bi radi preleteli nekaj takih (Lidija, vidim, da si tudi glede urejanja svojega dela naredila več kot marsikdo drug od nas ;) obiščite tale link: https://www.pesem.si/a/zbirka/poglej/velikiv/razrimanke-_en_insert_iz_nica

Morda pa bo naslednja zbirka posvečena tem, za zdaj še čakajočim v predalu / na netu? Imaš kake načrte ali se prepuščaš trenutkom, v katerih se prikaže priložnost in jih ujameš?

Mislim, da je na tem mestu primerno (ali skoraj nujno), da objavim še enkrat recenzijo Mateja Krajnca k tvoji Pogodbi z Ničem (in upam, da se oba strinjata ;) - čeprav je že bila objavljena tukaj ... Mislim, da je zelo dobro ujel elemente zbirke in celoto, s katero najbolj nagovori:

"Za pogodbo s hudičem je bilo baje, tako pravi staro bluesovsko izročilo, dovolj iti opolnoči na razpotje. Kako pa je s pogodbo z Ničem? Če odmislimo besedno igro Nič/Nič(e)/Nietzsche, ki bi nam tudi lahko padla na pamet, je v zbirki Lidije Brezavšček več možnosti – vsaka pesem ponuja svojo. Zato je najbolje, da na svoja tovrstna vprašanja odgovorite z branjem. Pesnica sicer že na platnicah v pesmiPreglašeni prizmat (“prizmat” je tudi ena njenih ključnih besed), ki je po vrstnem redu tudi druga pesem v zbirki, lepo ponazori svojo “nihilistično” opredelitev, ki to seveda ni; gre bolj za angažirano držo do razčlovečenosti, “ki jo molk preglaša”, kjer je molk pravzaprav poosebitev dandanašnje družbe, polne apatije, strahu in tesnobe, kjer pesem več nič ne pomeni, nima moči, a kljub temu obstaja in Preglašeni prizmat s svojim zaključnim verzom in njegovim “se zdi” pušča odprte možnosti, da morda nekje, v paraleli, ni tako, da se nam vsa ta razčlovečenost zgolj dozdeva in da ima pesem morda kljub vsem bivanjskim pomislekom moč; moč nad zlom, nad Ničem, nad apatijo, ki jo pooseblja Molk. Preglašeni prizmat se zdi torej ena jedrnih pesmi zbirke, v kateri je prevladujoča pesniška oblika sonet, kjer prevladuje tudi rima in kjer se ves čas oglaša glasba. Lidija Brezavšček je ena od sivih eminenc portala Pesem.si, tudi sicer udarna pesnica, ki jo srečujemo na mnogih angažiranih natečajih (Mentorjev feferon, Rokerji pojejo pesnike), a zna tudi na teh natečajih (to so zlasti pokazali lanski Rokerji s pesmijo Odzvanjanje) razkriti svojo nežno lirično plat, ki pogodbo z Ničem postavlja tja, kjer ji je mesto – v Upanje in globoko empatijo do dandanašnjega človeka, kakršenkoli že je.

Po eni strani bi lahko sonetom Lidije Brezavšček (tudi zaradi (re)inovacij forme) iskali sorodstva v pisanju Jane Kolarič, po drugi pa je pri Lidiji manj neposredne aktualne note in mnogo sonetov je izrazito liričnih. Medtem ko se “prizmatske” pesmi, in teh je precej, ves čas ukvarjajo z Ničem in strogobivanjskimi pretuhtavanji, so soneti, kot je denimo Dih v temo, označen kot “zoženi kvazi sonet”, nekako skorajda jenkovske miniaturke, kjer se srečujeta narava in intima (kar je spet pravzaprav eno in isto). Med bivanjskimi soneti, ki od “prizmatov” prevzemajo ukvarjanje z Ničem, zasledimo Nič (terza rima sonet), ki se konča v distišju. Sklepna pesem Opomnik pa deluje skorajda kot nekakšen “magistrale” zbirki, ki potrjuje, kar smo že ugotavljali: da Lidija Brezavšček ni pesnica brezizhodnosti, pač pa upanja in empatije. Njena pesem je njen opomnik, njeno bistvo, ki jo poleg opominjanja pred zdrsom v Nič varuje tudi pred preobloženostjo jezika, pred preveliko bombastičnostjo verza in nasploh pred tem, da bi njena pesem postala “poza”, kot se to pri pesnjenju večkrat lahko zgodi. Posameznih pesmi sicer ponavadi ne navajamo v celoti, a pričujoča je preveč pomembna za razumevanje pesničine poti (in cilja), da bi jo razsekali: “Če pesem je en blaten delček veka, / če v smrti je opora, klin spoznanja, / če je ljubezen skrušek, če naznanja / končávanja zapredke in če seka / predele, ki izgubljajo se v noči / in pada v mir, ki s kaosom se križa, / če je resnica ali bedna viža, / če žalostí ob lunini pomoči, / potem je nočem in ni zgodba zame. // Opomnik je, ki se po ledu plazi; / sledi mi, kaže z mrzlim krempljem name, / na bel spev čaka v marmornati vazi, / ki, težka, vonja se prsti navzame – / na vsak moj verz kot giljotinar pazi.”

Morda ne bo odveč še vprašanje: z Matejem Krajncem sta se spoznala ravno preko pesmi in zdi se mi, da je uglasbil že več tvojih, ne le za Rokerje?

Tako, Ana, tisto drugo ...  v tem trenutku (ta trenutek je podaljšano, nepregledno trajanje, v katerem plavam), sem tako zelo zaposlena na raznih področjih, da me bo moral za izdajo novega zvežčiča pesmi res kdo vzpodbuditi, ampak materiala ne manjka ...

Po novem letu me čaka organizacijsko delo okrog fizičnih predstavitev Pogodbe z Ničem, upam, da se na teh v živo srečamo.

Ja, tale Krajnčeva recenzija ... ko berem to, vem, da je ritem mojih pesmi in tudi tok Pogodbe dosegel še kakšna ùšesa, ki poznajo odgovore ... Hvala Mateju za tale prispevek in tebi, Ana, da si jo pripela sem, kamor sodi.

Ja, Ana, tako, Matej Krajnc je uglasbil tudi mojo protestno pesem z Mentorjevega feferona A las Barricadas. Tega sodelovanja sem zelo vesela in upam, da se bo še ponovilo.

Lahko torej že vnaprej povabiva: sledite Lidiji in Pogodbi z Ničem na predstavitvah, ki se bodo pričele v januarju (gotovo objavimo tudi na Pesem si). Kako pa je z nakupom knjige - kako pridemo do nje?

Dober večer.

Moram se oglasiti in povedati, da je to, kar je napisala Ana, da delaš Lidija, res neprecenljivo.

Namreč, imeti na tem portalu kritika in mentorja obenem, se meni zdi neprecenljivo. Tvoj čut za pesmi v formi, ki so, mimogrede, tudi meni zelo ljube, čeprav mi je poezija na splošno domača, če je angažirana in ima kaj povedati.

In, tvoja je taka.

Naročila sem zbirko in jo, v prostem času prebiram. Navdušena sem.

Danes ima moja hči rojstni dan, zato nimam veliko časa, bom pa jutri "predelala" celoten virtualni večer.

Lepo se imejte vsi.   ♡

Hvala za dotik, triglav!

Tole je link na založbo Frontier, ki vam knjgo dostavi v roku dveh dni, brez poštnine :)

In še tretja pesem, ki jo bere Lidjia iz Pogodbe z Ničem (posnel Gregor Grešak na predstavitvi Pesem si v Knjižnici Kranj, 27. 11. 2018):

Na tem mestu z Lidijo za danes zapirava njeno drugo pesniško zbirko Pogodba z Ničem. Virtualni večer bo seveda še naprej odprt za vaša vprašanja Lidiji in morda kak odziv na branje zbirke. Dobrodošli, da se nam pridružite tudi v naslednjih dneh - saj vemo, da je Lidija velikokrat prisotna na Pesem si.

Lidija, hvala za današnji klepet, še veliko pesmi v najrazličnejših formah in oblikah, s katerimi (in bralci s tabo) premaguješ Nič.

Želimo ti zanimive in obiskane predstavitve knjige in ne tako daleč naprej tudi še kako novo zbirko!

 Za zaključek večera in lahko noč še ena pesem iz Pogodbe z Ničem.

TISTA DRUGA

Ana, lepo se ti zahvaljujem, da si me tako prijazno popeljala skozi ta večer, hvala tudi vsem, ki ste se ali pa se še boste oglasili in dodali člen k pogodbi.

  Lahko noč, lidija

Ista, a druga. 

Dualitet poezije u kojem si ti Lidija majstorski prešla Ništa.

Hvala, nikita, da si nas uspela ujeti, vesela sem, da sta te oba moja Niča že dosegla :)

Oba, i treći će, i svaki do konca Ničeg. Tu ćemo se prepoznati.

Počaščena sem, da smo bili povabljeni k podpisu "Pogodbe z ničem".

Hvala za lep večer, za bogastvo misli in lepoto pesmi v formi, ki nam jih podarjaš v branje, Lidija.

Se vidimo ob predstavitvi knjige, do takrat pa iskrene čestitke in

lep pozdrav, koni

Dober večer in opravičilo, ker sem prepozna.

Še tu iskrene čestitke! 

Preberem v naslednjih dneh, nocoj sem žal preutrujena.

Lahko noč, Lea