nikoli

ne bi

smel zakleti na glas

in se izdati

da sem jaz tista pot

po kateri si tekla

in kjer si na koncu

izjokala pisane metulje

moral

bi te sunkovito potegniti

stran od vsevednih žensk

kamnitih nevidnih ptic

in prelomljenih obljub.

Janez Virant

Sara Špelec

urednica

Poslano:
12. 12. 2018 ob 16:41

Zelo dobro, lepa, niti malo "zlomljena" celota - samo dve pripombi: v prvi dveh kiticah bi zamenjala vrstni red (razen če je celota mišljena kot retorično vprašanje) besed in izbrisala "močno" - že ko rečeš "potegniti", podrazumevaš "močno"; morda lahko celo "potegniti" nadomestiš s "povleči".


Predlagam skratka:

zlomljena


ne bi nikoli (ali "nikoli ne bi" skupaj)

ne bi smel nikoli zakleti na glas

in se izdati

da sem jaz tista pot

po kateri si tekla

in kjer si na koncu

izjokala rumene metulje

moral

bi te potegniti (ali "povleči") močno

stran od vsevednih žensk

kamnitih

in nevidnih ptic

zlomljenih src.


Kaj praviš? Na nove nezlomljive celote, Sara

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
12. 12. 2018 ob 16:42

Aha, varianta je tudi, da pomakneš "nikoli" v naslov, šele zdaj vidim. Pozdravek, Sara

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Janez Virant
Napisal/a: Janez Virant

Pesmi

  • 09. 12. 2018 ob 18:32
  • Prebrano 482 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 109.7
  • Število ocen: 6

Zastavica