ne bi
smel zakleti na glas
in se izdati
da sem jaz tista pot
po kateri si tekla
in kjer si na koncu
izjokala pisane metulje
moral
bi te sunkovito potegniti
stran od vsevednih žensk
kamnitih nevidnih ptic
in prelomljenih obljub.
Zelo dobro, lepa, niti malo "zlomljena" celota - samo dve pripombi: v prvi dveh kiticah bi zamenjala vrstni red (razen če je celota mišljena kot retorično vprašanje) besed in izbrisala "močno" - že ko rečeš "potegniti", podrazumevaš "močno"; morda lahko celo "potegniti" nadomestiš s "povleči".
Predlagam skratka:
ne bi nikoli (ali "nikoli ne bi" skupaj)
ne bi smel nikoli zakleti na glas
in se izdati
da sem jaz tista pot
po kateri si tekla
in kjer si na koncu
izjokala rumene metulje
moral
bi te potegniti (ali "povleči") močno
stran od vsevednih žensk
kamnitih
in nevidnih ptic
zlomljenih src.
Kaj praviš? Na nove nezlomljive celote, Sara
Aha, varianta je tudi, da pomakneš "nikoli" v naslov, šele zdaj vidim. Pozdravek, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!