sa zemunske strane meseca
rekom skupljaju krila
ždralovi jednim okom zamakli
među trske i amurski tigrovi
već zaboravljaju priče
habarovskih tajgi prapor i laveže
transsibirskih točkova
jedan sa ivica jave uhvaćen
krajičkom oka liže plitke
rane ćutke i usamljen
čamac promiče kao senka
na trenutak bliže čovek
sa psom koji zeva
u nebeski ponor dubok kao naš
prapočetak
Lepo se ti misli naverižijo v stihe, Poetesa Jagoda. Razveselim se tvoje poezije ...
S pozdravi,
Sašo
Zahvaljujem, dragi Sašo, na lepim rečima i pažnji! :)
lp
Jagoda
Čudovita pesem stika dveh svetov, ki iz pasjega gobca - ob spremljavi "zemunskega meseca, žerjavov" ... - vodi k našemu "prapočelu". Resnično upam, da je slednje globoko in nežno kot ta pesem, Sara
Hvala, Saro! :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!