Danes ne bo pesmi

ker ti gledaš drugam

a komu drugemu

jo naj tako ljubeče

pišem

koga naj razvajam

z ljubeznijo

da me bo dvom

manj bolel

in ne verjamem

da je vsa bolečina

tako na tiho odšla

vem da se je naselila

iz ene veje na drugo

a ostala je na istem

drevesu in samo čaka

ljubeznivo

kot da si varen v čakanju

tiste mehke roke

in velikih zgodb

o ljubezni

ki je začarala njo

da se išče vse dni

nekje med travami

v bližini drevesa

ki ga gleda

ker tebe ni

nočeš več obljubiti

kot da si se naveličal

praznih besed

ki niso dale

nič drugega

kot bolečino trem

in tretja je bila

odveč

ta je bila bodica

na katero si se napiknil

da te kljuva od znotraj

in vem da dnevi

bodo kljub vsemu polzeli

čas bo odšteval

svoje kazalce

in midva

ja midva

bova kot eno

znova gledala

naprej

v pot ki nima cilja

samo dotik

potrebujem

da vem

da si tu

še

IŽ-lev