Adventni čas,
preprosta misel
v topel dom ujeta,
nisem veren,
a v meni lepo čustvo
se prepleta,
prva svečka
je prižgana
upanju na pot,
v sebi zopet vleče
me k družini,
iščem jo povsod,
v zadnji mesec leta
so krenile sanje,
po bližini,
kakor vsako leto,
ves odet v hrepenenje,
ki se mi razblini,
spet pogrešam
vonj po cimetu,
potice pridnih rok,
neponarejen nasmeh
in trk penine,
čas ujet, ki gre na jok,
mogoče le nekoč
ognjišče bo
zakurjeno z željami,
prijetno prasketanje
v njem žerjavica ljubezni,
tvoj poljub na moji rami …
by Mikla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mikla
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!