Adventni čas,

preprosta misel

v topel dom ujeta,

nisem veren,

a v meni lepo čustvo

se prepleta,

prva svečka

je prižgana

upanju na pot,

v sebi zopet vleče

me k družini,

iščem jo povsod,

v zadnji mesec leta

so krenile sanje,

po bližini,

kakor vsako leto,

ves odet v hrepenenje,

ki se mi razblini,

spet pogrešam

vonj po cimetu,

potice pridnih rok,

neponarejen nasmeh

in trk penine,

čas ujet, ki gre na jok,

mogoče le nekoč

ognjišče bo

zakurjeno z željami,

prijetno prasketanje

v njem žerjavica ljubezni,

tvoj poljub na moji rami …

by Mikla

Mikla