
Je glasba
ki je opoj
Ujet si v ledeno gmoto
krhkosti brezizhodnosti
v ostre robove zmrznjenega obupa
Ko si rečeš
Nimam več kam v umik
se prepustiš ujetosti
Je glasba
ki te odlomi
te odnese na površje
in dihaš
še ves zamrznjen se prepustiš žarkom
milujejo te in te odtajajo
In nisi več prepričan
je opoj to zdaj
ali je bila iluzija tisto prej
Ti žarki so preblaženi za resnico
Ta led je presurov za resnico
Topiš se
vse manj si led
vse manj si žarek
stapljaš se z zvokom
loviš trenutke utripanj
veš da ne pojdeš več nazaj
veš da nikoli ne postaneš žarek
Topiš se v zvok
resničnost te ne zanima več
slepota postaja bela in
mraz vse bolj prozoren
Začutiš
ni ti treba več nikamor
zvok si
svoboden
v vsej glasbi
v nje začetku in koncu
nihaš brezčasno
In veš
Ahhh, ta pa kar vibrira v meni, nič več nisem led.
Leepppa!
lp Marija
Milane ovo je fino i skladno.oseca se !!!
Glasba, ki nas stopi svobodo in svoboda postane vedenje, da pravzaprav ni treba nikamor iti.
Čestitke,
H
Hvala za komentarje, Marija, Srečko, Branka, hvala za črti, Helena!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!