Krog
V bolniški sobi
je šest postelj,
tvoja je pri oknu.
Stene so prazne,
niti v očeh ni več barvnih slik.
Humor na poti do ust omaga
in besede obležijo v zraku
kot nezačinjena hrana na krožniku.
Kosti na rokah začenjajo izstopati
v želji podariti vse,
kar nisi znal,
kar nisi zmogel.
Okruški kože na tleh
se spremninjajo v prah.
Vse to kot tujek
na mrežnici mojega otroštva,
izjokala ga bom,
ko pridem domov ...
Pretreslijiva pesem o poslavlanju, ki preplasti preteklost, v kateri je bilo še vse lepo in prav ... čestitke,
Ana
Pretrese, čestitke k podčrtanki.
lp Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 28. 11. 2018 ob 21:41
- Prebrano 517 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270
- Število ocen: 10