STEKLO
Drobci stekla pod vekami.
Kapljajo iz oči
in se sedajo v piramido,
ki se sproti topi.
Drobci stekla v ustih,
škripajo pod zobmi.
Požiram jih nemo,
oni vztrajno dolbejo sledi.
Drobci stekla v podplatih.
Zarivajo se v kožo,
ki v ponavljajočih
vzorcih krvavi.
Drobci stekla v duši.
Razrezana se nemo pritaji.
Kot da se svetlika.
Le iz ran gori.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 28. 11. 2018 ob 12:54
- Prebrano 354 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.48
- Število ocen: 5
