Čestice svetlosti
kače se o izmaglicu.
Na vetru, stablo podrhtava,
kovitla, kao ženska haljina.
Među granama - nit paučine.
Isparenje prošlosti.
Oči svetlucaju
kao vlažna ogledala.
Zaleđena vilica
nije se mogla pomeriti.
Ni koliko da zacvokoće.
Hvala Lean. Lp
Zanimive podobe, ki narekujejo branje v prenesenem pomenu - kako ravnamo (in ona z nami) s preteklostjo ... čestitke,
Ana
Hvala Ana mnogo. Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vladankacvetkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!