Bukve in moleči jeziki praproti

Bukve in moleči jeziki praproti

tiho bivajo drug ob drugem.

Noč ali dan –

navzočnost ostaja ista.

Ko prideš mednje,

ti dovolijo,

da pogledaš v svojo težko culico

polno besed.

Ko jih drugo za drugo

poteguješ na svetlo,

se sproti drobijo, kot krhko listje.

Bolj kot ostajaš praznih rok,

lepše zveniš z njimi.

Barbara Premužić

Komentiranje je zaprto!

Barbara Premužić
Napisal/a: Barbara Premužić

Pesmi

  • 26. 11. 2018 ob 19:59
  • Prebrano 370 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 168.12
  • Število ocen: 8

Zastavica