Pride noč, ko si zaspati ne pustiš,
pokrit čez glavo sam v temi ihtiš.
Ne teme, sanj svojih se bojiš,
ker le v sanjah še zares živiš.

Pride čas, ko si živeti ne pustiš.
Čas, ko sploh več ne govoriš.
Drugi govorijo. Drugače misliš, a molčiš.
In veš, da le umiraš, ne živiš!

Pride dan, ko resnica zaboli in se zbudiš.
In veš, čas je, da nekaj spremeniš!
Da, kot utrinek zvezdni, le enkrat zažariš,
preden ostane za teboj le vetra piš!

alineja