Bili ste zemlja,
iz katere sem zrasla,
snov,
v kateri obstajam,
tako prostrana in daleč,
prikrita spominjanju,
izgubljena.

Na rodno krajino zrem,
na posodo in prst,
v kateri sem rasla,
občuteno
le v neopredeljivo prepoznani
žalosti telesa.

Obrazi moje mladosti,
zdaj razbrazdane priče
minljivosti,
spoznanje,
da smo mi vsi zemlja,
iz katere smo zrasli,
da smo zemlja,
s katero bomo prerasli.

Margareta