ZEMLJA IZ KATERE SEM ZRASLA

Bili ste zemlja,
iz katere sem zrasla,
snov,
v kateri obstajam,
tako prostrana in daleč,
prikrita spominjanju,
izgubljena.

Na rodno krajino zrem,
na posodo in prst,
v kateri sem rasla,
občuteno
le v neopredeljivo prepoznani
žalosti telesa.

Obrazi moje mladosti,
zdaj razbrazdane priče
minljivosti,
spoznanje,
da smo mi vsi zemlja,
iz katere smo zrasli,
da smo zemlja,
s katero bomo prerasli.

[size=12][/size]

Margareta

Komentiranje je zaprto!

Margareta
Napisal/a: Margareta

Pesmi

  • 12. 05. 2009 ob 06:30
  • Prebrano 805 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 160
  • Število ocen: 4

Zastavica