Pa se ena stopi, pa se druga stopi.
Na gladini uspavane Krke sneži.
Pa se ena utre, pa se druga utre,
jezna misel, ki nikdar do kraja ne zmre.
Nas z odejo pokrije, kot sneg ali prah
je Pompeje, da skrije pred svetom naš strah.
Od zasanjane reke zgolj sneg je bleščeč,
čolnov, toka in rib, pa ne vidi se več.
Mrzli dnevi zbeže iz ubožnice zla
in na Krki nevedno se zopet vesla.
Pa so ribe in race, le ptic ni domov,
saj v Sahari boje se sneženih bregov.
Pa povrnejo ptice se kmalu na breg.
Pa v Saharo ponovno prežene jih sneg…
Vse se vrti...
Lepo.
Sem zadnjič gledala pravila soneta, luba duša, težko je to.
Lahko noč.
T.
Tamara,
xD vse se vrti, tudi zgodovinske napake človeštva :)
Mah ni težko. Sonet dopušča ogromno svobode. Kreneš pisat, pol se pa odločiš, o metriki, rimi, zgradbi :). Če pa kakšna rima ne pade, pa asonanco vržeš, če kakšen ritem ne štima, včasih tudi dobro izpade. :)
Vidiš men se pa zdi dobro nerimanko težko napisat :) Bi se počutil preveč gol, slečen vse forme, in ker nisem nikoli pisal na tak način ne vem če bi šlo. Goes both ways :) Nardiva deal, ti en sonet spišeš jaz pa objavm eno pesem, ki se ne rima in ne ozira dosledno na ritem?
Peter,
naporen teden je bil, pa kasnim. In saj sem zapisala, da je težko :-))).
Veš, sama mislim, da se vse pri rimi začne s posluhom. Jaz ga imam ravno toliko, da lahko govorim, kje je šele petje. Me pa navdušujejo pesmi, ki pojejo. Lepe so mi.
Pesmi brez rim, slonijo na kreativnem pisanju. Včasih oazujem kakšno stvar tako dolgo, da privre občutek, misel. Ne vem, kako drugi to počnejo, a sama izhajam od tu. Ali pa poslušam glasbo. To si vrtim v ušesu že dva dni:
Presunila me je, pa mi je naslednji iziv.
Lep vikend ti želim.
T.
Peter, še enkrat prebiram tvoj sonet.
Veš, pesmi, kakršna je ta tvoja, mi sežejo v ♡. Mogoče sem jo prvič prehitro preletela. Bila sem premalo pozorna do vsebine, vendar jo sedaj ponovno berem in, december je mesec, ki še bolj poudarja zlorabe in krivice
in zdi se mi, da je treba izpostavljati teme o težavah, ki pestijo svet, tudi v pesmih.
lp Marija
Marija,
lep decembrski pozdrav. Sem mel v mislih bolj razne oblike nacionalizmov, ki se formulirajo na vsake toliko zaradi raznih "strahov", ki se seveda počasi razvijejo znotraj nas v jezo, sovraštvo. Na koncu smo tako "kar naenkrat" nerazpoznavni in se ponovijo stvari izpred 50 let. :) Upam da se tokrat ne bo ponovilo :) Se pa seveda lahko bere vsaka pesem na milijon načinov in prav je tako :) Naj vsak vzame kar rabi :)
Veliko sreče želim ob praznikih. Če si pa tako kot jaz zarušena pod "zadnjimi obveznostmi", pa želim, da jih čimprej opraviš.
Lep pozdrav in vesele praznike. :)
Peter
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!