“ Smrt bo prišla in imela bo tvoje oči “

Je zapisal pesnik Cesare Paveze

Nisem ga razumela

Misleč

O, bog

Kako ti pesniki nimajo mere

In se lahkotno igrajo s težko besedo

Samo da bi pridodali k poveličevanju ljubezni

In k teži pesmi

Skomigala sem z rameni

Smrt je smrt

In se enkrat zgodi vsakomur

Nisem vedela

Da bom umirala tako velikokrat

Po zbujanju iz sanj

V katerih sem še naprej njegova ljubezen

In poljubljam njegove oči

Utopljena v njegove zenice

Kot v reko

Na katere dno želim potoniti

spremenjena v beli kremenčev prod

Dovolj velik in težak

Da ga voda ne izvrže

Niti ko odtečem

Ah

Cesare Cesare

Iztekla iz njegove ljubezni

Nikoli nisem ljubila življenja

Tako kot ljubim svojo smrt

Prišla je

In prav zares ima

Njegove oči

Jure Drljepan (JUR)