Pesem, ki s svojo tematiko odstira ranljivo plast sodobne družbe... zato jo berimo počasi in se ob njej zamislimo.

A

... cvetovi pšenice

Odlično, Lidija in kot pravi Andrejka ...beri počasi in se zamisli ...

lp Marija 

Hvala za odzive.

Matjaž zdi se, da se ob koncu pesmi že začutijo cvetovi pšenice, čeravno niso dodani. Mi predlagaš naj jih dodam?

zemlja
bo zemlja
iz katere vzklijejo / klasje pšenice / cvetovi pšenice

lp

Živjo, li.

Verz sem začutil, kot da bi bil na koncu te lepe pesmi že zapisan. Mislim pa, da se ne spodobi vsebinsko posegati v avtorjevo delo, zato moj odziv ni predlog, ampak odmev. 

dobra tema in dober ritem pesmi! Všeč

lovrenka

Bravo li, odlična slika današnjega neveda.

lpb

Všeč mi je tvoj odmev Matjaž. Kakor tudi od drugih ... Lovrenka, Branka, hvala.

lp

Pesem z aktualno družbeno tematiko, hkrati pa odpira širši koncept "poimenovanja". Je res ime tisto, ki nas loči od drugih? Koliko so naša imena pomembna pticam, nebu?

Vsekakor pesem večkratnega branja.

Čestitke,

H

Hvala Helena.

lp

Bravo li, čestitke

lpb

Utemeljitev uredništva k izboru pesmi za pesem jeseni 2019:

Pesem izpostavlja zaznamovanost človeka (bitja) z imenom, kamor sodijo tudi kraj bivanja, jezik, vera in vse, kar z rojstvom dobimo od neposrednih prednikov in okolja, v katerega smo rojeni. Predpostavka, da nimaš imena, v času, ko je vse popisano in izmerjeno, deluje neverjetno. Ampak prav zato smo tej fikciji (vemo sicer, da obstajajo bele lise na zemljevidu civilizacije) pripravljeni z zanimanjem slediti skozi pesem, v kateri se razkrije grozljiv pogled na »živi material«, ki je vzgajan in hranjen po trenutno veljavni doktrini; ki je poskusni zajček velikih korporacij (ne boš še ena miš / ki jo vzgojijo kanje) – a lahko bi rasel svobodno (neškropljen / pridelan bio / lahko boš nekonzerviran) – če bi bil brez imena (in tega, kar sodi zraven). Šele tako lahko ubežiš ukalupljanju in ostaneš svoboden, razraščen čez omejitve omejenih, ki odmerjajo vse. Pesem je pomaknjena v prihodnost (bodo) – kar narekuje, da se bo vse to s p. s. dogodilo šele, če bo odvrgel ali se osvobodil imena. Bralec, nagovorjen z večpomensko (zapis omogoča različne razlage) rahločutno pesniško govorico, v katero je pripravljen verjeti, si tako po branju želi odvreči lastno ime / se osvoboditi. In izkusiti konec pesmi: ko bo vse samo tisto, kar že od vedno je (in v temnejši različici interpretacije: morda tudi brez človeka?).

Čestitke,

Ana

Ana hvala za izbor in izčrpen opis. Ujela si vse misli, ki so se mi tisti čas podile po glavi ... celo bolje, kot sem znala sama povedati.  :)

lp

Li, ti si že vse povedala s pesmijo in res je odlična!

Lp, Ana