nizko je bilo
v tempu mavrice
zenice zlepljene
v spektaklu časopisa
ko je analogna tesnoba
srečala elektronsko
tehno malodušje
binarni sindrom
je vzvalovil
v digitalno
čvrsto
s stroji skeletov
in
računalniškimi psevdonimi
žvečimo
kamuflažo kože in ust
ter lansiramo decimalke
v poslušalce
in papirnata trupla
ignoriramo iskro
neznanega
medtem ko se
občutek brez imena
zgnete dalje
v zasebnost
umetnega
tako
vse do erupcije
črk čopičev
in fluksa izjemnega
ki strmi
v gledalca
-
sito mašino
Prenarejanje, da je resnično, je hrupnejše, mnogokratno povečano ... kot resnično (in naraščanje ritma lepo sledi tudi v pesmi, polni digitalnih preveličevanj, v katere je zakodirana tudi kritika - zlasti ob koncu) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!