Kad prođe ova teška jesen
Kad ostane samo miris sakupljenog lišća
Kad odleti i poslednja ptica
Kad prođu godine i zaustavi se vjetar
Kad ostane samo riječ
nikad ne izgovorena
Kad stanu svi satovi
Kad sve prođe
Ostaće tvoj osmijeh,
obasjan kapima kiše,
zarobljen u mom pogledu
I pašće, kao zrela pahulja snijega,
tvoje ime na moje usne
Zehra…
Meni prelijepo, nježno slikanje sjete i čežnje po dodiru voljene nikad zaboravljene osobe.
Veliki pozdrav, Sumiko
Poslano:
14. 11. 2018 ob 22:46
Spremenjeno:
14. 11. 2018 ob 23:06
Veš, ljub poet si mi...tako nežno ti piše pero.
Lep večer, Sumiko.
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sumiko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!