Lepo škrlatno je drevo

mu prepeva in ga oblači v plenice

(ne vidi, da je že čisto zgrbljen?)

"pazi, da si ne zlomiš zoba"

ga ošteje in mu v usta

porine skorjo kruha

(je pozabila, da iz njih seva škrbina?)

in slina mu kot mogočen slap

("joj, kakšen otrok si")

pljuskne na brado

 

za hip pogleda skozi okno

"oj, pridi maj zeleni"

(misli, da ga bo dočakal?)

"obleci se, bova šla malo ven"

(je spregledala, da nima več nog?)

"o ne, danes pa že ne"

pogleda na uro, "treba bo

nina nana"

 

(ampak iz oči mu lezejo črvi).

Sara Špelec

tomi

Poslano:
12. 11. 2018 ob 06:51

Kontraverzni odsevi so skoraj premočni za nežno milovanje pesniške besede.LP

Zastavica

filia

Poslano:
12. 11. 2018 ob 10:27

Sara

Včasih odblokiram tišino.

Tvoja pesem je vsakdanjik skozi moje možgane. Mar smo ljudje v pohlepu po življenju res izgubili vso dostojanstvo? Ko gledam živa razpadajoča telesa zaprta v kroge silnic, ki ne dovoljujejo osvoboditve, se vedno znova vprašam: "Zakaj?!" Sama sem prosila (saj ne vem koga) za smrt očeta, za odrešitev … Nobeno živo bitje si ne zasluži vegetiranja v agoniji brezupnega trpljenja. Morali bi odložiti posesivnost in zbrati moč osvobajanja. Tudi to je ljubezen. Zavračamo naravo, jo zanikamo … Jaz to dojemam, kot sebični egocentrizem.

Tvoja pesem je moje razmišljanje v molku. Ti si našla besede daleč od bizarnega, patetičnega, …

Pozdravljena.

"filia"

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
12. 11. 2018 ob 11:10

Draga tomi in filia, hvala obema za razmislek ob pesmi. Res je, filia, na nek način pesem govori tudi o tem - o nezmožnosti slovesa. In da, to (ljubezen) je svojevrstna sebičnost. Hvala za tvojo pronicljivost, prisrčne pozdrave, Sara

Zastavica

filia

Poslano:
12. 11. 2018 ob 11:45

Hvala tebi, Sara.

Vzpodbudila si me, da sem vrnila staro, izbrisano objavo. Mogoče bo še komu v poduk. 

Lep dan ti želim.      "filia"

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
12. 11. 2018 ob 11:55

O, lepo, me veseli! Tudi tebi, Sara

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 11. 2018 ob 17:52

otroštvo, ki ga ni več

smrt, ki ji nadevamo mnoge obraze, maske

berem, berem, ne vem, kaj bi z vsemi pesmimi, ki pojejo med tvojo in jih grizlja z  ostrimi mesojedimi zobmi, morda so tolažba, da je vseeno bilo (, da je vseeno lahko) lepo

objem

pi 

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
12. 11. 2018 ob 18:17

Seveda je bilo lepo, draga Irena, v nasprotnem primeru bi teža slovesa bila precej manjša. Starost je samo drugi obraz otroštva - če vesolje da, sta oba čudovita. Objem, Sara

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
14. 11. 2018 ob 10:15

Teža slovesa, ki ni priznano ... kot da odhod v Nič lahko ignoriraš ... Kako presunljiva in v zaključku dokončno srhljiva pesem ... spominja na Hitchockov Psiho.

Na vsak način zelo efekrivno sporočilo.


Lp, lidija

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
14. 11. 2018 ob 11:07

Draga Lidija, hvala, zelo vesela te hitchockovske primerjave, velik (nehitchockovski :)) pozdrav, Sara

Zastavica

salke

Poslano:
15. 11. 2018 ob 08:03

Čestitam ti za podčrtanko, Sara.

Lep pozdrav tebi.

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
15. 11. 2018 ob 13:03

Hvala, salke, tebi pa še veliko dobrih pesmi! Sara

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Sara Špelec
Napisal/a: Sara Špelec (urednica)

Pesmi

  • 11. 11. 2018 ob 20:12
  • Prebrano 435 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 413.51
  • Število ocen: 17

Zastavica