kost zaigra
tresljaj iz
pljučnega prekata

šarlatan
požene tipalke
in grize glagole
le še
vodoravno

poet
prevarant
postavi lunapark
v luži
v njej brbota
erekcija fantastike

urgentna
je samo beseda
četudi izumre
kozmos
ali omaka
v katero potopiš
bobi palčke

struktura
opeče disciplino
če padaš
s fjordov
na čeri
in dihaš skozi slamico
ko se tunkaš
v iskanju sidra
ki te cuka s klifa

važni
so vprašaji
in pike za njimi

pesnik šakal
sreba iz
mimoidoče geometrije
tisto
kar daje pseudo koren
vsemu
kar brez težav strmi
s pečin
v prepade
v brezna
v kozarce
v sporede
v dnevnike
v ekrane
v traktorske mašine
v likalnike
v kriplje
v biseksualce
v časopise
v valove
v višave
v nebo
v vakuum
v oblake
v mavrice
v sončne pege
v dežne kaplje
v kreme za sončenje

in spodaj
pod tlemi
čisto na dnu
je skrit defibrilator
ki z elektrošoki
prekucne pisca
v prisebnost
ko zgrmi
med vrsticami
v odlomek
brez tolmača

nato
skače in se spušča
skupaj z očmi
ki mu sodijo
se razmetuje
med poroto
cvili
nežno
tiho
s šklepetavimi zobmi
ter umira
kot slina
ki jo pušča polž
v begu
k sosedu
na zeleno trato

naprimerjanez