
v temni brazgotini vesolja
drevesa brez korenin
po njihovih žilah plavajo nemi piškurji
v srcu atoma
trave belih lic
svinčena semena
tiho skozi vakum
v bleščeči kapljici olja
kremplji ujede
črno perje
kraterji tvojega telesa
slutim bližino
usta poljubljajo obraz
prsti trgajo meso
na luno se bom zvrnil
vznak
Prav zanima me, če imajo ti piškurji tudi zajedalsko fazo - če je tako, je pesem še bolj grozeča (saj narekuje prenos pomena na medsebojni odnos) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!