Preteklost
utopično steklo
vse bolj temno
slep gledam
svetlobo
oko slepi
samo sebe.
Prihodnost
jabolko še na drevesu
oksidira
počasi
gre
v temo.
Tu
jadram po temi
spet in vedno
okoli nič - le tu in zdaj.
Zdi se mi, da ima ta pesem velik potencial!
Že sam naslov je zelo dober.
To pa je še zapis pesmi iz moje perspektive:
Luč časa
Preteklost
utopično steklo
ki temni.
Slep sem
a vidim svetlobo.
Oko slepi
samo sebe.
Prihodnost
oksidira
svetlobo načrtov.
Tu sem.
Vedno.
V temi
znova objadram
nič.
---
Vedeti moraš, da je pesem tvoja in moj zapis le (moje) videnje pesmi. Vsakdo, ki bi zapisal "svoje videnje" tvoje pesmi, bi to seveda zapisal drugače. In tako lahko nastajajo tudi predlogi ... In je včasih pisanje neskončna zgodba ...
Lep pozdrav!
Jošt Š.
Hvala za pohvalo Jošt, tudi meni je po občutku to moja najboljša pesem do sedaj. Strinjam se tudi, da lahko isto stvar opišeš na nešteto načinov.
Lp
Poslano:
09. 11. 2018 ob 22:04
Spremenjeno:
09. 11. 2018 ob 22:06
slep vidim svetlobo
prihodnost
oksidira
kot jabolko na zraku
načrti
gredo v temo
spet in vedno
jadram v temi
okoli nič - le tu in zdaj.
LP in vse dobro
pi
ups, malo mi nagaja obika
Poslano:
09. 11. 2018 ob 22:13
Spremenjeno:
10. 11. 2018 ob 16:21
hvala res, oba za pohvale in predloge - pesem bom poskušal še dodelati, saj se mi nekateri verzi res zdijo možni izboljšave
POPRAVEK: pesem sem še dodelal, saj sem v nekaterih verzih spoznal možnost še boljše izbire besed
STARA VERZIJA:
Preteklost
utopično steklo
vse bolj temno
slep sem
a vidim svetlobo
oko slepi
samo sebe.
Prihodnost
kot jabolko na zraku
počasi oksidira
načrti
tudi že izgoreli
gredo v temo.
Tu sem
spet in vedno
jadram po temi
okoli nič - le tu in zdaj.
lp
Poslano:
10. 11. 2018 ob 15:30
Spremenjeno:
10. 11. 2018 ob 15:32
Dobra dodelava pesmi!
Včasih je dobro, da v komentarju pustiš "staro" različico pesmi, da lahko še ostali spremljajo in se učijo/mo kako se je pesem razvijala v pravo smer.
Lp, Martina
Poslano:
10. 11. 2018 ob 19:36
Spremenjeno:
10. 11. 2018 ob 19:37
Ja, pesem je res dobra, sicer nas ne bi tako pritegnila.
Tukaj je še moja verzija. Nič obvezujočega, kot sta ti nakazala že Još in Irena.
Luč časa
V utopičnem steklu
oksidira preteklost
in zeleni glavkom
zažira svetlobo.
Oko slepi
samo sebe,
da vidi prihodnost,
ki rodi na drevesu.
A podobe
odpadajo v temo.
Tu sem.
Vedno.
Nič, ki se išče.
Lep pozdrav
Marija
Ps.: pa da ne bo pomote, tvoja nova verzija je odlična izboljšava.
Hvala tudi vama Martina in Marija za pohvale
Lp, goričan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: goričan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!