Za zadnjim vogalom

ni več ovinka

samo cesta naravnost

ki ne dopušča druge smeri

tako gremo kot mala četa

v varni razdalji

drug do drugega

da ne pozdravimo

koga ki nam ne paše

in še bolj

da nam ni treba razlagati

kakšni so nam načrti

za tekoči dan

često srečam ljudi

katerih jezik

samo sprašuje

in ko sem se naveličala

tega raportiranja kam z načrti

sem šla potiho

in brez križanj

tako sem se rešila

radovednega jezika

in boljše mi je,

zagotovo.

To je zgodba

o ranem jutru,

ko tudi hitenje

ne utihne radovednosti.

IŽ-lev