Trava je mehka blazina
se prilega telesu
in potlači težo trupa
no, za jezik ji ni problema
sama žvižga ko veter brije
in polna je življenja
ko padejo deževne kaplje
ona je potrebuje dežnika
pa tudi jaz ga nimam rada
raje imam palerino
in čutim vodo
kako se razporeja
od glave do gležnja
tako prestavljam noge
dokler me ne prestrašijo
koraki ki so vedno prekratki
da bi varno prišla na drugo
stran ceste, kjer je polno avtov
potem sopiham še po stopnicah
vsak korak je dvig noge
in na koncu sem kot utrujena
misel ki ne gre nikamor
ne daleč, samo prizemljeno
se varno držim poznanih krajev.
Je tudi tebi tako
bi sedel poleg drevesa na travi
če te mimoidoči ne bi tako
radovedno gledali
bi imel palerino na sebi,
da čutiš mokroto
kako se steka na dno
do konca
kjer zmanjka besed
razen novih poti sprehoda.
Ponovo nježna kompozicija iz tvoga užarenoga pera. Kao da uzimaš predah prije no što na papirus izbaciš svoju Pjesmu nad Pjesmama i poetski svijet ostaviš bez daha. Pozdrav I.
Dober večer Lean
Me navdušiš vsakič s preciznim komentarjem.
Ja, priznam da takšne pesmi pišem kot bi bile napisane v odmoru.
Ne vem če bo potem kaj večja power, sigurno pa naj bi bila močnejša,
tako tudi jaz mislim.
Hvala ti Lean za napisano,
želim ti lepo noč in srečen dan, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!