Vdihi
pokličeš me
kakor drevo
ki daje senco
streho pred dežjem
in s snegom pokrito
cvetje v lase in v preproge
listje ki poje tri letne čase
goloto
ki ti ponuja
nebo
ko me pokličeš
verjamem
pozabim
da sem le trava
zrela pšenica
ob rdečem maku
a vsaka ga nima
na vsako ni vrezano
tvoje oko
Spet ena tvoja, čisto tvoja, lirična poezija, Poetesa Irena; mehko zavalovi v čute, kot listje v jesenskem vetrcu ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Sviđa mi se, nježnija i poetičnija kompozicija naspram tvojih teških misaonih ostvarenja. Kao da je iz nekoga drugoga ciklusa, pisana davno prije ili možda nešto najnovije. Pozdrav Pi.
… všeč so mi ti nežni Vdihi in res je, draga Irena: "na vsako ni vrezano tvoje oko"...
Lep dan ti želim!
O večni rasti, dozorevanju enega in njegovi izmenjavi z drugim ... Čestitke,
Luka
Odlično, Irena in, da ponovim za predhodniki, nežno, lirično.
Bravo za črtice.
lp Marija
Od srca čestitam, Irena!
Lp,
Katica
Sašo. Lean, Koni, Luka, Marija, Katica, vsem od srca hvala.
Seveda vsak nekaj najde ...na poljih :)
Luka je našel preobrazbe in črtice, me presenetil. Hvala mu. :)
objema vas
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 11. 2018 ob 09:20
- Prebrano 661 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 403.02
- Število ocen: 22