izbljuvala bom svoje srce
in si ogledala
koliko je v resnici črno
in koliko gnilo
in koliko lahko še bije
izbljuvala bom
rdečo gmoto notranjosti
skozi pljuča
da bom potrgala vse kapilare
in krvavela vsevprek
po mokrih tlakovcih
in premočenih neznancih
ki hitijo mimo
in domov
v zaveterja svojih dežnikov
secirala se bom z nalivnikom
in prazne prostore oddala ljudem
ki me hočejo samo izrabiti
ker poželjivi pogledi plačajo najemnino
čakajoč na stalne prebivalce
Pozabljena ...tvoje misli so dober dokaz da nisi pozabila na sebe... pozdrav Tanja!
Hvala Tanja. Mogoče sem pozabila, se pa spominjam.
In hvala Miha. Vsak komentar je dobrodošel, še posebaj iz ust nekdanjega sošolca.
Lp ;)
Vozi še naprej...
Lep dan želim.
T.
Odlična erupcija monologa!
Lp,
Jošt Š. ( 20+++ ... :)
Odlično, odlično, odlično! Vidim u Vama veliki potencijal! <3
Najlepša hvala vsem za spodbudne komentarje! <3
Čeprav gre za napoved, je izbruh že tu, in monolog, v katerem se izrisuje hlastajoča prilaščajoča (in sploh tista, ki ima moč) družba, zaradi katere je najbolj zdravo, da izbruhne(mo) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!