Nekoč si, nekoč boš.
Samo zdaj, živeti ne znaš.
Ko čakaš prihodnost
in se utapljaš v spominih.
Včasih predvidljivo,
izgubljaš trenutek.
Neopazno beži,
mimo tvojih oči.
Slepo, prav boleče,
koža postaja vsa gubasta.
Telo se širi
in maščoba se vidi,
na prvi pogled.
Dan za dnem,
ostajaš ujet v kletki,
ki skozi leta postaja
tvoj vsakdan.
Ne vidiš izhoda.
Ne poti.
Postajaš nihče.
Si vse in nisi nič.
Nekoč si, nekoč boš.
Svoboda.

Trminator(Primož)