Pesem svobodna kot ptica,
leta z doline v nebo,
je kot pastirica,
ki jo pregnali ne bo.
Sence meče sem in tja,
novo pot utirat zna,
ne sledi starim potem,
v kamen kleše si bazen.
Letni časi bogatijo se,
spreminjajoče se barve,
zima že kaže zobe.
A to nikogar ne ustavi,
ker svoboda je v naravi
in le ta utira pot ljudem,
ki niso voda ampak bi to postali.
Pomlad vzdrhtela je,
sonce že kaže zobe,
popolnoma svoboden,
hodim po svetu tem.
Jesen kaže se,
minute življenja,
podarjene bile,
vode našle novo pot,
svobodne kot nikoli,
v temo pado.