Zvončka sva

pleševa

v plesu beline

in soju

jutranjih meglic.

Odpirava poglede

na zamegljena polja

mlade pšenice

v opoju

nevidnih stezic.

Plašna sva

strah naju je

pasti

in se zdrobiti

v kapljo rose.

Pa je strašno

postati

zrno koruze

in se spremeniti

v plen kmetove kose?

   Na polju čakajo vrane.

     Nama bodo izkljuvale oči

in naju obdale

       s črnino svoje moči

     v refrenu mandale?

Bodo iznekazile

belo tančico

z umazanijo

temačnih nakan

in naju pahnile

v trpnik iskanj?

Ali je belina res trpljenje

in črno odtenek beline

ter ali je megla

elirij pustine?

  -sprašujeva rane.

orfej