Skozi puhle liste mlade praproti
iztegnem roko.
Čutim lahno bitje srca.
Plitko, nejasno ihtenje.
Dotik rosnih kapljic
na konicah prstov.
Brišem solze, jih zaustavim s svojimi.
Okoli naju bel vzpenjajoč dim.
Burni veter v zasedi.
Skrbno bdim nad njo.
Jo tolažim, da ne ostane sama.
Ko se zbistri,
se mi počasi preda.
Čutim vsako njeno misel,
neuslišano hotenje.
Pograbi me, padem vanjo.
Okoli le še dim.
Pozdravček, Tom, zazdelo se mi je, da je morda je že prva kitica dokončana pesem?
Lp, Ana
Zdravo Ana!
A zanimivo, hvala za kritiko, bom premislil.
Vse dobro,
Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!