Zate sem se oblekel v zrak
Bosa stopala sem pustil na tleh
V večeru katerega je pokrivala luna
Sem v brezpotju iskal sebe
Do kam sežejo moje roke?
Kje se bom ustavil?
Daleč me nesejo oblaki
Naprej v življenje
Do ljubezni
Do sreče
Do spoznanj
Do tebe!
Ti veš
Da je o tebi napisano bistvo
Čas okoli naju je nepomemben
Ker se ne starava
Leživa
Objeta
Gola
Le midva
Ljubljena
Eden od drugega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!