Sonet št. 79

Jaz umiram. Ti umiraš. Sonce sja.

Dež se steka. Voda. Reka. Ocean.

Sonce sja. Orkan v Karibih. Eden. Dva.

Tri. Nato zaspi gladina. Krasen dan.

 

Sonce sja. Rodim se. Porodiš se ti.

Piš s planin. V njem oče, sin. V njem mati, hčer.

Vetru šepetajo. Veter več ne spi.

Kar drvi s planine. Jutro mre v večer.

 

Sonce sja, a mine. Vzame si predah.

Vroč pepel se dvigne v strunavost megle.

Jaz umrem, umreš, kot vsak. Za nohti strah.

V pljučah prah, ki se na mrzla tla ospe.

 

Gledam kdo sem. Sem orkan prepoln dežja?

Kaj pa če sem sonce, večnost? Sonce sja…

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 10. 2018 ob 09:39

obetaven, a me spotakne.

pazi, hčer je v imenovalniku hči. ona je hči. Hčer pa,hčer sem pozabil v , recimo - v garderobi ;)

  besede ospe pa ne štekam ...


??

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 22. 10. 2018 ob 21:38
  • Prebrano 427 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 136.09
  • Število ocen: 5

Zastavica